24 SLIČIC NA SEKUNDO

Film Factory, filmsko društvo, ki ga sestavljajo mladi filmski ustvarjalci iz Maribora, je od leta 2004 ustvarjalo že mnogo projektov v sklopu katerih so veliko najstnikov poučili o filmski produkciji. Miha Šubic je svoje filmsko znanje predal naprej tudi na medijskem dnevu 3. Festivala oblikovanja Maribor.Miha Šubic, režiser, filmski animator ter predstavnik Film Factory, nas je popeljal v svet filma. Svojo filmsko pot je začel na Pekrski gorci, kjer je s prijatelji iz III. gimnazije Maribor posnel svoj prvi ‘filmček’. Ker na gorco niso mogli kolesariti, so kolesa navzgor potiskali, eden od prijateljev pa se je na vrhu odločil, da se bo nazaj v dolino kar spustil. Miha in ostali so njegov spust posneli, ker se je ta končal z nerežiranim padcem, je posnetek na šoli postal prava senzacija. Ta izkušnja jih je privedla do želje po snemanju še več filmov, vendar za to niso imeli pravega znanja. To jih je čez čas navdihnilo, da so se začeli zavzemati za filmsko izobraževanje mladih.

V svojem predavanju nam je predal veliko znanja o filmu, njegovi produkciji ter izdelavi. Skozi pogovore z dijaki smo najprej spoznali zgodovino filma. Predstavil nam je francoska brata Lumiere, pionirja filmske umetnosti, kako sta posnela in projicirala prvi film na svetu. Projekcija posnetega vlaka je bila za občinstvo tako realna, da so se prestrašili in začeli skrivati pod mize.

Za tem nas je poučil o malo bolj tehničnih zadevah: filmskih zvrsteh. Jasno je poudaril, da filmske zvrsti niso isto kot filmski žanri. Mikrofon je podal dijakinji iz občinstva, ki mu je z veseljem odgovorila, da pozna dokumentarne in igrane filme, sam je dodal, da obstajajo tudi eksperimentalni filmi. Za tem so končno sledili filmski žanri, v razgovoru so dijaki postali dejavnejši pri odgovarjanju, saj jih je očitno to najbolj zanimalo. Predstavil nam je, kako prepoznati različne žanre, v čem se razlikujejo ter kako jih delimo še na podžanre. Za primer je predstavil horror oziroma v slovenščini grozljivke, poznamo zombie filme, slasher, gore in podobno. Dijake je tudi povprašal, ali se v kinu kdaj orientirajo izključno po žanru filma. Eden od dijakov je z veseljem povedal, da bi dekle raje peljal gledat grozljivko kot pa kaj drugega. ,,Če bova gledala grozljivko, se bo prestrašila, stisnila k meni in se tako počutila varneje,” je duhovito povedal dijak programa medijski tehnik.

Sledilo je vprašanje: Kakšne filme poznamo glede na dolžino? Dijaki smo mu zelo hitro povedali, da se filmi ločijo na kratkometražne, srednjemetražne in dolgometražne. Razložil nam je, zakaj kinodvorane raje predvajajo krajše kot pa daljše filme. Razlog, kot je povedal, je preprost: če ima kinodvorana na razpolago tri ure, lahko triurni film predvaja samo enkrat, kakšen krajši film pa vsaj dvakrat. To tudi pomeni, da v treh urah za krajši film dobijo več denarja, ta problem pa prebrodijo s pribitkom na ceno vstopnice daljšega filma. Podobna stvar se dogaja tudi na televiziji glede televizijskih serij in »sitcomov«.

Za konec smo si ogledali še štiri filme: kratki dokumentarni film Sprehod , kratki animirani film Animatou , kratki igrani film Dober tek, življenje! ter kratki igrani film Srednje šole Slovenska Bistrica Romeo in Julija.

Caf Laura, Čeh Tadeja, Klemenčič Katarina